Ko si je večina sošolcev in sošolk že izbrala temo njihovega dela, nas je nekaj ostalo brez skupine, a s približno enakimi željami in interesi. Kmalu smo prišli do skupne točke in se dogovorili, da bomo pisali članek o empatiji. Skupino smo oblikovali člani Amela, Blaž, Jasna, Matjaž in Saša. Že takoj smo naleteli na problem preobsežne teme, in ko smo uspeli temo malo “skrčiti”, smo si med seboj razdelili discipline, ki so se iz različnih zornih kotov dotikale našega fenomena. Tako sta si Amela in Blaž izbrala nevrološki vidik, Saša in Matjaž razvojni in psihološki vidik, Jasna pa se je lotila fenomenologije. Naši prvi koraki so se se začeli na Facebooku, kjer smo ustvarili skupino “Naša skrivna skupina”. Tam smo se opominjali glede rokov oddaj, izpostavljali probleme, na katere smo naleteli, se dogovarjali za izlet na obalo in za naknadne sestanke. Naš največji preboj se je zgodil na obali, ko smo Jasna, Matjaž, Amela in Saša odšli na kratek “oddih”. Tri dni smo se vsako jutro zbudili, pojedli in začeli z delom. Z Blažem smo komunicirali preko telefona, Facebooka ter Google Drive-a, kjer smo imeli odprt skupen dokument, kamor smo pisali članek. Vsak dan smo se po prebranih člankih dobili za kuhinjsko mizo in se pogovorili o problemih in nasploh o tematiki, ki smo jo prebrali. Na tak način smo imeli neke vrste Journal Club-e. Pri tem smo opazili, da nam tak način dela prinaša največji napredek. Po teh treh dneh smo zaključili s prvo verzijo članka, čeprav smo se zavedali, da bo potrebno članek dodobra dopolniti, popraviti in različne discipline bolje umestiti v celoto. Po prejetih komentarjih Tomaja in sošolcev, ter po predstavitvi članka, smo se dogovorili za termin naslednjega srečanja. Tako smo se za en cel dan usedli v knjižnico, tokrat celotna skupina, in cel dan debatirali ter popravljali naše delo. Med celotnim potekom pisanja našega članka smo snemali videe, katere smo kasneje združili v predstavljeno verzijo. Supinsko pisanje članka nam je omogočilo predvsem medsebojno kritično ovrednotenje posameznih delov/poglavij članka, kar bi ob samostojnem delu verjetno izostalo. Ker je bilo napisano v vsakem trenutku dostopno vsem članom skupine, smo na hiter in učinkovit način izrazili naše pomisleke, konstruktivne predloge in izboljšave. Z dobronamernimi kritikami smo tako uspeli vsebinsko precej izboljšati vsebino članka. Kljub temu je ostalo kar nekaj odprtih vprašanj, ki smo jih poizkušali razrešiti na naših srečanjih. Delo je potekalo tekoče, v skupini smo se zelo dobro razumeli, vloge pri delu smo si izmenjevali in skupen cilj je bil dosežen po naših najboljših močeh. Kljub veliki časovni stiski in širokemu raziskovalnemu področju, ki smo si ga izbrali, smo z našim delom zadovoljni.
SAŠA
MATJAŽ
JASNA
AMELA
BLAŽ